Se še spomniš, kdaj si nazadnje poslala pismo po NAVADNI pošti… ja, po NAVADNI, prav si prebrala! Živimo v času, ko je poslati elektronsko sporočilo nekaj samoumevnega, da o tem, da jih v poštni nabiralnik tekom dneva prileti tudi do 50, ne govorim. Za nekatere (reklamne) sploh ne vem, kaj piše v njih, nekateri nepomembni niti ne pridejo na vrsto, da jih preberem…mogoče kdaj kasneje.
Pa vseeno, se še spomniš kakšen je občutek, ko prejmeš pravo in na roke napisano pismo?
Meni se je to zgodilo včeraj, po zeloooo dolgem času. Priznam, da me je to kar malo odneslo v moja najstniška leta, ko smo si na veliko dopisovali in spoznavali nove prijateljice iz teleteksta (hm… kaj in kje je že to?) Ja, še sedaj imam ta pisma spravljena doma. Ampak danes je bistvo drugje, danes je bistvo v pismu, ki sem ga prejela včeraj.
Se še spomniš, ko sem nekaj dni nazaj pisala kako so me osrečile njene iskrice v očeh (več TUKAJ… )? Včeraj pa me je v nabiralniku čakalo presenečenje. Prejela sem njeno ČUDOVITO, ročno napisano zahvalo, ki je bila poslana po navadni pošti.
Lara, NAJLEPŠA HVALA!
Vem, da me spremljaš in da boš to prebrala. Želim ti, da uživaš v vsakem trenutku in v vsem, kar te veseli, da slediš sebi in svojemu srcu! Vem, da se bodo najine poti še srečale in vem, da bom lahko še zelo ponosna nate!