oz. ti je ta na nek način že položena v zibelko… Ustvarjalna žilica je ena tistih, ki našo družino spremlja že vrsto let in nekako mi je samoumevno, da je ta postala tudi del mene.
Začelo se je približno takole . . .
. . . še danes se zelo živo spomnim, kako sem kot majhna deklica sedela poleg svoje mami in jo opazovala, kako je krojila, ter šivala vse mogoče detajle, da so se ti na koncu sestavili v celoto in je tako nastala moja nova srajčka. In ne samo ena, ampak ogromno njih. In ne samo zame, ampak tudi za mojo mlajšo sestrico.
Nato sem si nekega dne zaželela to početi tudi sama in dobila sem svoj prvi – otroški šivalni stroj. Bila sem ZELO navdušena, da bom končno lahko tudi jaz ustvarjala poleg nje, ampak se je moja ustvarjalna zgodba zelo hitro zaključila, saj je igla namesto v kosu blaga pristala v mojem majhnem prstku. Od takrat naprej sem jo spet raje opazovala, saj se strahu pred iglo nikakor nisem mogla znebiti.
Vmes so minevala leta,
ko je želja po lastnem ustvarjanju oblačil in modnih dodatkih sicer rastla, a je bil strah, ter neznanje preveliko, zato je vse skupaj ostalo zakopano nekje daleč stran. Prav tako pa me je študijska pot peljala v druge vode, najprej v grafično oblikovanje, nato še v arhitekturo. A želja po ustvarjanju nečesa svojega je bila vedno večja, tako se je ob študiju rodila moja (še vedno PRVA) ljubezen do nakita in modnih dodatkov.
Ta je kasneje postala tudi moja služba in jo zdaj vsakodnevno opravljam z največjim veseljem, saj sta v njej moja duša in srce. Zame je in vedno bo to tista doza “kave” oz. “čarobnega napoja”, ko me ne glede na situacijo, vedno dvigne nazaj in me napolni z energijo.
A dve leti nazaj se je zgodilo nekaj, kar je spremenilo mojo začrtano pot . . .
. . . povezala sem se s Katjo iz Moja Moja, da sva skupaj pripravili njeno linijo nakita. A najina naveza in zgodba se je korak za korakom začela razvijati in traja še danes.
Tako se mi je v zadnjih dveh letih zgodilo res ogromno stvari, predvsem tistih najbolj pozitivnih, saj sem vsakodnevno jadrala med Myunikat in Moja Moja, hkrati pa vedno znova dobivala potrditve, da so meje resnično samo v naših glavah in popolnoma nikjer drugje.
Zato sem se odločila, da tokrat spet skočim iz svoje cone udobja in tudi sama naredim nekaj novega, nekaj drugačnega, nekaj kjer bom lahko svojo kreativno žilico še dodatno razvajala. Če mi je to uspelo, boš pa povedala ti. :)
Sem prepričana, da te zdaj že ZELO zanima kaj sem ušpičila in s čim te bom spet razvajala . . .